sobota, 15. november 2014

Kako pogrešam morje!

Bliža se že veseli december, ki ponuja morje priložnosti in idej za ustvarjanje a moje misli so drugje. Pogrešam pravo morje. Poletje, kopanje, sapico na koži in šum valov, ki ga dopolnjujejo klici galebov. Kako ga pogrešam!


V zadnjem mesecu sem tako že uredila slike iz letošnjega morja na računalniku. Potem sem uredila album s slikami. Razvila sem najboljši, da sem ju okvirila. Poslala sem celo že povpraševanje za naslednje leto. Sedaj pa svojega nagovarjam, da nujno potrebujeva en vikend sama, seveda na morju. Ne vem kaj je s tem morjem letos, da ga tako pogrešam.

Nekje med vsem tem je nastal ta izdelek iz naplavin, ki sem jih prinesla iz morja in morskih kamenčkov.

Še osem mesecev, pa bo, do takrat pa kakšen sprehod ob naši obali. Kakšna ideja, kako naj čas hitreje zavrtim naprej? ;)

Maja

petek, 31. oktober 2014

Les, kamni in nova poznanstva

Pred malo manj kot tremi leti smo se preselili v hišo. Čeprav smo stike s super prebivalci starega bloka obdržali in so otroci še vedno veliki prijatelji, pa vseeno ni enako: ne morejo več v copatah eden do drugega kadar imajo čas in si zaželijo družbe.


Počasi spoznavamo okolico in navezujemo stike tudi na novi lokaciji. Ker imamo tu veliko mlajših otrok, ki ravno prihajajo v leta, ko bodo lahko sami letali od hiše do hiše, sem pri nas doma organizirala druženje, da to malo spodbudimo. Da bi ne bilo zadrege, sem pripravila kar ustvarjalno delavnico, tako, da so imeli takoj vsi nekaj skupnega.

Sedaj vemo, kako se kdo kliče, katero barvo ima kdo najraje, kdo je največji sladkosned, kdo ima rad pikapolonice in kdo Angry birds. Bilo je res lušno in moramo nujno ponoviti.



In kaj smo ustvarjali? Lesene ploščice smo najprej pobarvali z najljubšo barvo. Fantje vsi prisegajo na modro barvo, punce pa so bile bolj pisane. Potem smo barvali kamenčke in jih na koncu nalepili na lesene ploščice. Še vrvice, da jih bodo lahko obesili in je bilo.

V vmesnem času, smo naredili še strašljive steklene lučke za noč čarovnic. Lahko mi verjamete, da bo sprehod čez našo vas danes ponoči res strašen. :)

Čas nam je tako hitro minil, da smo komaj uspeli poslikati nekaj izdelkov. Imeli smo se res lepo. Moramo nujno ponoviti.

Kaj ni v prav poseben čar ustvarjati v družbi?


Maja




četrtek, 23. oktober 2014

Barve jeseni

Vsak letni čas ima svoj čar, a jesen je med njimi najradodarnejša z barvami. Če postanete za trenutek lahko na listih vidite najneverjetnejše barvne umetnije same matere narave. Je res največja umetnica, kar jih je.


Z otroci smo skušali ujeti čarobnost teh barv v obliki lučk, ki smo jih oblekli v pisane liste. Kako smo se tega lotili?

Liste smo lepili na steklene lončke z mekolom, ki smo ga razredčili z vodo (1:1). Pri tem je potrebno dobro pobarvati najprej del, kjer bomo prilepili list in potem fino premazati še sam list.

Listi so se sicer s časom nekoliko posušili a oblika je ostala (samo malo bolj nežni smo z lučkami).

Za okras, smo zavezali še malo rafiije. Potem pa samo še svečke damo v njih, jih prižgemo in je.

Prav lušen jesenski projekt, dober izgovor, da se odpravite v naravo in občudujete njene lepote.

Želim vam čudovito jesen.

Maja


nedelja, 5. oktober 2014

Fant bi rad ustvarjal namesto brcal žogo

Glede na to, da sem odraščala v Ljubljani in sem dnevno zaradi službe še vedno vezana na Ljubljano, toliko bolj opazim razlike med življenjem v velikem in življenjm v majhnem mestu. Čeprav življenjem v majhnem mestu prinaša številne prednosti in sem vesela, da otroka odraščata v majhnem mestu, so tudi stvari, ki jih malo pogrešam.

Starejši je bil lani s svojo sliko na natečaju uvrščen med najboljših 10 med več kot 500 izdelki otrok iz cele Slovenije. Slike je ocenjvala strokovna žirija. To mi je dalo misliti. Otrok rad ustvarja. Kot pravi sam, pač ni za žogo. To pa za fanta v našem okolju, kjer sta šport in glasbena izobrazba najbolj popularni, malo manj pogosto. Kako mu lahko omogočim, da bo raziskal to plat sebe?


Dejstvo je, da ima za tovrstno raziskovanje in napredovanje vsako leto manj možnosti. V vrtcu so res veliko in raznoliko ustvarjali, v šoli pa je teh priložnosti kar naenkrat veliko manj. Likovni pouk in morda kakšna ura ustvarjalnih delavnic v popoldanskem času v šoli je bilo vse, kar je bilo do pred kratkim na voljo. Ustvarjanje pri pouku, pa je, sicer odvisno od učiteljice, pogosto preveč usmerjeno, izdelki učencev pa na koncu zelo podobni. Ko se je v letošnjem letu ponudba na tem področju še dodatno skrčila, sem se začela resno spraševati, kaj in kako.



nedelja, 28. september 2014

Muca za Nino

Do pred dvema letoma sta imela moja fanta le dva bratranca. Potem pa, ko smo že skoraj obupali, nas je presenetila Nina. Kljub malo večji starostni razliki, je fanta takoj osvojila in jo imata zelooo rada. Vse kar naredi jima je zanimivo. Res škoda, da se ne vidmo večkrat.


Priznam, da sem bila deklice tudi sama zelo vesela in da je res pravo veselje včasih ustvariti kakšno darilo tudi za punčko. Po naši tradiciji, ko fanta za vsak rojstni dan dobita unikatno majčko sem eno naredila tudi dveletni Nini. Na H&M majčko sem našila belo muco iz flisa, tako da je muca res ekstra mehka. Tokrat nisem nič podlagala, pa je vseeno prav super izpadlo. Majčko sem izbrala malo večjo, tako, da jo bo lahko nosila že sedaj na pajkice kot krajšo oblekco, kasneje pa samostojno.

Me prav prsti srbijo, da naredim še kakšno podobno. :)

En mijav pozdrav, 

Maja


nedelja, 21. september 2014

Da bo prva pomoč vedno pri roki

Moja mami je zelo praktična in organizirana ženska. Čeprav ne izgleda, da ima veliko s seboj, ima vedno točno tisto, kar rabimo. Zveni znano? Verjamem, da je to posledica karakterja, kilometrov izkušenj in ščepca jasnovidnosti. Ste na primer vedeli, da če na pik ose ali čebele date zmočen aspirin to omili pik? Želim si, da bi tudi sama dobila kakšen gen več v tej smeri.

Ker je mami pravkar praznovala rojstni dan, sem ji za lažjo organizacijo najbolj nujnih stvari, ki jih vedno nosi s seboj, sešila majhno torbico za prvo pomoč. Tako majhna je, da jo bo lahko enostavno skrila v žep, v ruzak ali torbico. 


Ker ima mami rada vonj sivke, sem ji za zraven naredila še eno srce in ga napolnila s sivko. Barve se povsem skladajo z barvami v spalnici, sončna rumena in bogata temnejša rdeča.


Draga mami, želim ti, da boš torbico za prvo pomoč čim manjkrat rabila in da te bo sivka s svojim vonjem vsak večer zazibala v najlepše sanje.

Maja

četrtek, 11. september 2014

Če otrok trga hlače - recikliram

Priznam, da se mi kolca po sproščenih poletnih dneh, ko je število obveznosti občutno upadlo. Začetek šole nam je prinesel še enega navdušenega prvošolčka ter kopico odločitev. Katere dejavnosti vpisati (nikakor ne preveč), kdo bo otroka odpeljal, kdo pobral, se časovno vse izzide, se bomo uspeli vsesti v miru skupaj k večerji ... Potem so tu naloge in projekti, ki domnevajo, da starši šole še niso naredili ali pa v strahu, da se starši drugače ne ukvarjamo dovolj s šolo, predvidevajo sodelovanje staršev. Da ne omenjam, da sta otroka čez poletje čudežno zrasla in potrebujeta nove čevlje, hlače in da kot večina moških, nista navdušena nad nakupovanjem in vse kupujem "na oko" in nosim potem menjavat. In potem je tu še uradno priznana služba ...

No, v vsem tem kaosu so že skoraj iz slabe vesti nastradale stragane kavbojke starejšega. Nekako tudi pri skoraj 10-tih letih hlače pri njemu enostavno ne preživijo. In ker se je z jeansom lušno igrati in ker je prvošolček rabil vrečko za copate, in ker je bil zunaj dež in sem imela čas, je nastala najprej vrečka za copate iz ene hlačnice ...



... in potem si je še mlajši zaželel, da bi šival, pa sva reciklirala še drugo hlačnico. Skupaj sva se odločila, da narediva košek za barvice za njegovo novo pravo mizo. Nekaj enostavnih šivov, malo pomoči in je bilo.



Lušno je bilo skupaj ustvarjati. Lep in čim manj stresen začetek novega šolskega leta vsem.

Maja

sobota, 23. avgust 2014

Ko se srce zaljubi

Apartma smo našli tik pred zdajci v kraju ob morju v katerega sva se z mojim zaljubila. Ribiško mestece, morda za večino prav nič posebnega, a za naju raj na zemlji. Glavni kriterij za apartma je bil, da ni predaleč od plaže in ni predrag.


Apartma sem našla na neki prav skriti spletni strani in ko smo prišli, nam je ta apartma v stari hiši vzel sapo. Lastnica je imela plan, da se bosta z možem preselila vanj in ga je opremila zase z ljubeznijo do detajlov in zvrhano mero okusa. Priznam, da sem imela pomisleke, ali naj fanta sploh spustim notri. ;)

Lastnica je bila res prijazna in nas je razvajala s pridelki s svojega vrta, domačimi figami in sladkimi domačimi dobrotami. Preživeli smo res čudovit teden. Na koncu sem se ji želela zahvaliti in ker sem imela s seboj vezenje, sem ji naredila tale srček, ki sem ga napolnila z dišečo sivko. Barvno popolnoma paše v njeno modro sobo.

Bilo je nepozabno. Ambient, ljudje in njihova srčnost. Človeka prav zamika, da bi se preselil. ;)

Maja


petek, 13. junij 2014

V vročini je manj več - recikliranje

Spomladi sem v Hoferju na hitro pograbila vijoličasto oblekco z belimi pikami. V tistem trenutku me je čisto prepričala, čeprav je nisem niti probala – ja, pogosto tako nakupujem.


Doma sem jo oprala in zadovoljna ugotovila, da stoji kot ulita in potem nekaj tednov razmišljala, kam naj jo sploh oblečem. Za doma na pajkice, za v službo kot oblekco? Ampak kaj zraven, saj je bila pretanka, da bi jo nosila samostojno, čevlji nekako nobeni niso pasali, pa tudi tisto nekaj ji je manjkalo.

No, da skrajšam zgodbo. Temperature 30+ so me prepričale o njeni usodi. Rokavi so šli stran, malo sem jih reciklirala in nastala je meni simpatična oblekca za doma. Material je kombinacija bombaža in akrila in res prijeten na koži, pravzaprav idealen za vroče dni.





Tako, jaz sem zadovoljna, mož tudi, otroci pohvalili, kaj več si lahko sploh še želim. Morda kakšno stopinjo manj? ;)

Vplivajo poletne temperature tudi na vašo kreativnost?

Lep poletni pozdrav vsem,

Maja

petek, 30. maj 2014

Hišica za ptičke

Včasih paše kaj enostavnega, nezapletenega. Ko sem v Tedi trgovini slučajno opazila lesene hišice iz lesa, nepobarvane, so se mi zdele kot nalašč za popoldansko ustvarjanje s fantoma. Akrilne barve in čopiči so bili vse, kar smo potrebovali.


In tukaj je moja mala hišica. Premajhna, da bi lahko gostila pravega ptička, a dovolj velika, da bo popestrila vrt.

Fantoma se je ustavilo nekje na polovici, a verjamem, da rabita le kakšen dolgočasen, deževen popoldan, da ju dokončata. Priznam, da sem včasih lažje našla dobre ideje za skupno ustvarjanje, starejša ko sta, pa to postaja vedno težje. No, nisem še čisto obupala. Rabim samo novo idejo za skupno ustvarjanje. Če imate kakšno na zalogi, bo zelooo dobrodošla. :)

Hvala za vsak namig in en sončno razigran dan vam želim. Če že ni zunaj, pa si ga naredite sami.

Maja

nedelja, 25. maj 2014

Star wars izzivi

Naš šestletnik je navdušen nad Star wars. Pravzaprav ne vem, od kje je to navdušenje prišlo, a nekako nas je vse okužil z njim.

Njegov najljubši lik je Yoda, ker je majhen in zelooo pameten. Izdelava pustnega kostuma je bil prvi izziv v tej smeri, priprava rojstnodnevne torte pa sedaj drugi.


Glede na to, da je torta nastala kar na hitro in je bila dokončana pol ure pred zabavo, sem kar zadovoljna. Veliko navdušenje slavljenca je poplačalo vse.



Če bolje pomislim, sem res vesela, da imam doma dva fanta. Če bi imela deklici, bi več ali manj podoživljala svoje otroštvo, fanta pa me peljeta v neznane vode, z njima odkrivam nove stvari, ki jih drugače zagotovo ne bi - obvladam dinozavre, o tehniki, elektriki in mehaniki vem vedno več, spoznavam skrivnosti vesolja in sedaj z legicami uprizarjam velike bitke iz Star wars-filma. Za rojstni dan si je lahko pogledal prvega in sedaj domišljija dodaja svoje. Res zabavno je biti mama fantoma.

May the force be with you. :)

Maja


sobota, 17. maj 2014

Šestica je padla

Uf, kako gre to hitro. Mlajši je praznoval že šesti rojstni dan, jeseni šola ... Dneve do rojstnega dneva je odšteval in načrtoval svojo zabavo že od decembra, ko je praznoval starejši. Kakšna pričakovanja!

Nekako je pri nas nastala tradicija, da otroka ob darilcu vedno dobita še eno mojo, rojstnodnevno, unikatno majčko. Letošnja v znamenju šestice je takšna:


Zraven je v vrtec nešel še vrečko polno sladkarij, saj brez njih pač ne gre, za ravnovesje pa še polno košaro češenj. Na moje veselje, so bili otroci češenj še skoraj bolj veseli. :)


Zaenkrat je praznoval le v vrtcu in najožjem krogu, ker si za svojo pravo zabavo želi špricanje z vodo, za kar bomo raje počakali junij in višje temperature.

Bodite lepo in želim vam, da bi imeli v življenju veliko stvari, ki bi se jih po otroško iskreno veselili in bi se vam potem tudi uresničile.

Maja

nedelja, 11. maj 2014

Vsaka stvar je za nekaj dobra

Zadnji meseci so bili res pestri. Nikoli si ne bi mislila, da se bom spet kdaj kot otrok veselila poletnih počitnic. Pa se jih. Takrat se ritem vsaj malo umiri, ni več nalog, obšolskih obveznosti in drugih aktivnosti in tudi v službi je vsaj nekoliko bolj umirjeno.

Deževne prvomajske počitnice so bila tako voda na moj mlin. Naspali smo se in končno se je našel čas, da izdelam pozornost za dobro prijateljico, ki je pred kratkim dobila drugega sina. Pred dvemi leti sem zašila svojo prvo žirafo  in ker je bil takrat tudi mali prejemnik zelo zadovoljen, saj so živalice res majhne in enostavne za rokovanje, sem se brez boljše ideje odločila, da naredim še eno. Kroj sem našla na spletni strani Woman'sDay


Tako je nastala črtasta žirafa. En dan je sedela na polici in me gledala. Bila je nekako osamljena, pa sem enostavno morala narediti še eno. In ker to ni parno število, je iz čistega veselja, da imam končno čas in mir za ustvarjanje v svoji sobici, nastala še tretja.

Tako vam sedaj lahko predstavim moje tri žirafice. :)

Še dobro, da je včasih slabo vreme in je potrebno narediti tudi kakšno presenečenje.

Toliko na kratko iz mojega kotička, ki preveč sameva, a upam, da se mu z bližajočimi počitnicami obetajo boljši časi.

Bodite lepo in naj bo čas na vaši strani,

Maja


nedelja, 2. marec 2014

Yoda in Ninja DIY pustni kostum

Pust nasmejanih ust, eden najljubših praznikov, verjetno ne le mojih otrok.

Letos sta si M in Č za kostum izbrala Yodo iz Zvezdnih stez in Ninjo. Moj cilj pa je bil, da za doma narejene pustne kostume porabim čim več iz domačih rezerv.

Mlajši je bil že dolgo pred pustom odločen, da bo YODA. Idejo je prinesel iz vrtca in je držala. Ko sem ga vprašala, zakaj Yoda, je odgovoril, da zato, ker je majhen, zelo pameten in se zna dobro bojevati. :)

V Kilometru sem kupila blago na kilogram za trenirko (majica in hlače) ter za kapo. Majico in hlače bo lahko nosil tudi po pustu. Plašč sem sešila iz starega kosa blaga, ki ga je nona našla v garaži in bilo ga je do milimetra ravno prav. Kapo sem podložila s flisom, da bolje stoji. Kupili smo le svetlobni zeleni meč, ki smo ga našli po res ugodni ceni. No, takšen je bil naš mali Yoda ...


... takšen pa je v originalu. Kar dobro je izpadlo, če se lahko skromno pohvalim.

Vir

Starejši je imel v soboto na pusta pouk - nadomeščanje tedna, ko je bila šola zaradi žleda zaprta. Saj si lahko predstavljate njegovo navdušenje. Ker ni želel v šolo v istem kostumu kot bo šel v torek, se je šele v petek zvečer ob 19:30 odločil, da bo NINJA, ampak taka, da lahko v šolo pride nenamaškaran, potem pa se bo zrihtal, če bo primerno. Kostum je bil ob 20:00 narejen. Kupili smo le močno znižano orožje, ker Ninja brez njega menda ne more, hlače so črna trenirka, majica moj črn puli, kapa pa je narejena iz njegove črne majice. Samo še daljši trak črnega jersy-ja iz zaloge za pas in to je bilo to. Hitro, enostavno in poceni.


V šoli seveda ni bil edina Ninja, je bil pa po njegovih besedah najboljša. Juhej!

Če še komu pride prav, kako iz majice narediš Ninja pokrivalo:


Sedaj naš čakajo še trije pustni dnevi, polno krofov in zabave. Se bomo res močno potrudili, da prepodimo teto zimo.

Uživajte in veliko nasmejanih maškar in slastnih krofov vam želim,

Maja

sreda, 12. februar 2014

Gumbki

Oktobra sem bila v Berlinu na službeni poti in samo ulico stran od hotela sem odkrila OGROMNO trgovino z ustvarjalnim materialom. Še dobro, da sem bila z avijonom, sicer bi pokupila pol trgovine. :)


Nekaj stvari pa sem vseeno prinesla s seboj - kdo bi se lahko uprl. Med njimi je bil tudi set treh velikih gumbov, ki se jih obleče v blago po izbiri. Ker sem našla tudi zelo simpatično knjigico za križkanje, sem se odločila, da uporabim vezeno blago. Rožica je prav iz te knjige, muca in srček pa sta moja. Priznam, da bi me tole lahko zasvojilo in upam, da kmalu pogruntam, kako priti do večje količine teh gumbkov po ugodni ceni.

Kako bom uporabila te gumbke, pa naj ostane zaenkrat še skrivnost. Eden bo postal broška, ostala dva pa ...

Super je preizkusiti kaj novega, ali ne?

Maja



nedelja, 19. januar 2014

Pošatko po načrtu petletnika

"Mami, bi tudi meni zašila pošatkota?" me je prosil moj petletnik. "Seveda, kakšnega pa bi rad imel?" ga vprašam. "Rumenega, pa take oči, pa roke, pa ...." Ok, sem ga ustavila in mu predlagala, naj ga nariše, jaz pa ga bom potem točno takega zašila.


Vzame list papirja in svinčnik in riše in razlaga. Potem brskava po predalih z blagom in sam izbira blago. Sončen rumen flis se mu najbolj dopade, ker je tako mehak in rumena je njegova najljubša barva. Skombinirava s še nekaj koščki blaga in narediva kroj. Vse strokovno pregleda, zlaga skupaj ... tole daljše, tole večje ...

Potem sledi rezanje, šivanje in polnjenje, kjer se res izkaže z veliko mero potrpežljivosti. Že isti večer gre spat zelooo zadovoljen in ponosen s svojim unikatnim, novim, pošatkotom. :)

To je bilo pa RES zabavno.

Pošatno lep teden vam želim,

Maja

ponedeljek, 13. januar 2014

Bo on the Go

Kdo je Bo? Jo poznate? Če nimate doma malega nadebudneža, se verjetno z njo še niste srečali.

Bo je pozitivna, super-energična in radovedna mlada junakinja iz risanke, ki skupaj s svojim prijateljem zmajem "Dezzy", spodbuja otroke doma pred televizijo, da gredo z njo na neverjetne dogodivščine in se ji pri tem aktivno pridružijo z različnimi gibanji, ki ji pomagajo pri njenem prizadevanju.


Bo se je zeeeeeelo prilljubila eni mali deklici in Dedek Mraz jo je presenetil z unikatno Bo majčko. Kolikor slišim, je bila majčka zadetek v polno. Rada imam take izzive, ker ni večjega zadoščenja kot vedenje, da je tvoj izdelek pričaral velik nasmeh na mala usteca. Nasmeh, ki veš, da je 100%  iskren. Ni fin, ni vljuden, preprosto je čisto veselje.

Hm, si predstavljate, kako bi izgledal svet, če bi bili še vedno vsi sposobni biti tako odkriti drug do drugega? ;)

Bodite lepo, 

Maja

sobota, 4. januar 2014

Prijazne pošasti

Tudi v tem da dežuje, je nekaj dobrega. Hiša je pospravljena, jaz pa sem prvi del prvega vikenda v 2014 preživela za svojo mašinco - povsem v stilu svoje novoletne želje - MAVRIČNO! Prava barvna terapija za tak siv, deževen dan.


Nastala sta dva pošastkota za dva mala nadebudneža. Material 100% bombaž iz Kilometrove zaloge in 100% poliester za polnilo. Čeprav je glavna komisija pri nas doma (moji dve mali pošasti) požegnala igrački, sem še malo na trnih, ali bosta všeč tudi pejemnikoma. No, kmalu bomo ugotovili.

Želim vam lep vikend in začetek novega tedna. Naredite si mavričnega.

Maja



Še več idej za ustvarjanje

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...