ponedeljek, 22. avgust 2016

Odeja za dojenčka ali crkljiv zajček? Oboje!

Ne morem verjeti, da sem povsem pozabila pokazati svojo novo odejo za dojenčka! Je mehka in topla ter hkrati tudi zabavna za dojenčka.


Odeja z zaobljenimi robovi je narejena iz mehkega flisa na eni strani in 100% bombaža z veselimi zvezdicami na drugi strani. Je ravno prav topla in velika, da se lahko uporablja čez celo leto. Ko sta bila moja dva majhna, sem naredila kar nekaj odejic iz flisa, saj so tako vsestransko uporabne, da jih ne moreš imeti preveč:  za v voziček, lupinico, avto, sprehod, za senco … Kar mi je bilo pri njih najbolj všeč je, da se jih enostavno pere in se hitro posušijo. Kombinacija z bombažem na eno strani mi je še dodatno všeč zato, ker je občutek na goli koži poleti ko želimo svojega malčka samo malo pokriti bolj prijeten.

Da pa ne bi bila to samo še ena odeja za dojenčka, ki se sicer res  lahko obrne na obe strani (imamo dve odeji za dojenčka v enem), sem en vogal odeje spremenila v zajčka in to na obeh straneh – vesel, barvit zvezdnat zajček na eni in mehek, pomladno zelen na drugi strani. Očke, usta in nosek sem ročno izvezla in prišila.

In kam je odpotovala tale dekca? V New York k eni bodoči mamici. Kakšen fenomenalen občutek je, ko tvoji izdelki takole potujejo po svetu.

Kakšna pa se vam zdi tale moja ideja o odeji in crkljivem zajčku vse v enem? Je bolj dekica ali bolj zajček? ;)

Pa poskočne poletne dni vam želim do naslednjič,

Maja

torek, 02. avgust 2016

Darilo za prvošolčka - Vrečka/ruzak za telovadbo in vrečka za copate

Prvi razred. Prvi šolski dan. Dan, ko mali nadebudneži, ki so pravkar zaključili vrtec, kar naenkrat odrastejo, se počutijo velike, pomembne, dan, ki ostane v spominu še dolgo. Jaz se še danes spomnim svojega prvega šolskega dneva in tortice, ki smo jo dobili, tako kot sta jo dobila tudi oba moja fanta na njun prvi šolski dan. Se tudi vi še spomnite prvega šolskega dneva?

Vrečka ruzak za telovadbo in vrečka za copate

Letos bo med prvošolčki tudi Nik. Nikova mamica je na spletu našla sliko vrečke ruzaka, ki sem jo kot darilo zašila mojemu starejšemu fantu, ko je šel v prvi razred. Všeč ji je bila, ker je bila fantovska, ne otroška. Z veseljem sem sprejela izziv, da polepšam odhod v šolo še enemu prvošolčku in tako je nastal ruzak - vrečka za telovadbo ter vrečka za copate. Oboje je v motivu dirkalnih avtomobilov. Material je bombaž, tako da vrečki lepo dihata, kar je za vlažno telovadno opremo zelo pomembno. Ruzak in vrečka imata oba tudi Nikovo ime, tako da bosta našla pot nazaj do njega, če se slučajno kje založita.

Počaščena sem, da bom na nek način tudi jaz del Nikovega prvega razreda. Njega do prvega šolskega dne loči še mesec dni, mesec, ko sama neizmerno uživam, ker so še počitnice in nič, čisto nič šole. ;)

Lepe, brezskrbne počitnice vam želim.

Maja

sreda, 20. julij 2016

Zapestnice prijateljstva - poletno ustvarjanje z otroki #1

Ideje za poletno ustvarjanje z otroki pridejo vedno prav, še posebno takrat, ko je najbolj vroče in morajo biti v senci, ti pa jih želiš motivirati, da ne bi »viseli« samo na telefonih in tablicah. Vsako leto v ta namen vzamem s seboj na dopust škatlo različnega ustvarjalnega materiala, kakšno stvar pa poiščemo tudi na plaži ali recikliramo.

Fanta sta sedaj stara 8 in 11 let in vsako leto ju je težje motivirati, težje je tekmovati s telefoni in tablicami. Se tolažim, da verjetno nisem edina. Eden od zlatih adutov, ki ga imam, ideja za poletno ustvarjanje, ki je vedno aktualna, je izdelovanje zapestnic za fante. Na srečo, me tudi letos ni pustila na cedilu.


Morda bi kdo pomislil, da zapestnice niso za fante, a moja dva fanta, oba nečaka in vsi sosedovi fantje, ki so letos in v preteklih letih ustvarjali pri nas, so bili navdušeni. Tako lepo jih je pogledati, ko kot mali petelinčki ponosno paradirajo naokoli in razkazujejo svoje umetnije.


Najboljše pri izdelavi zapestnic je, da je izdelovanje zapestnic mogoče zelo enostavno prilagoditi starosti in zmožnostim otroka. Mlajši otroci lahko nizajo večje perlice na elastičen laks, ki ga potem le zavežete v zapestnico, starejše otroke pa že lahko naučimo različnih tehnik vozlanja. Zelo pomemben je tudi izbor materiala.  Mlajši otroci zelo radi posegajo po pisanih, veselih perlicah, starejši imajo rajši temnejše vrvice, žico in perlice s kovinskim izgledom.

Letos smo se prvič lotili izdelovanja zapestnic prijateljstva iz prejic za vezenje. Malo težje in bolj zamudno, a končni rezultat je tega vreden. Naučili smo se tri različne tehnike vozlanja s pomočjo navodil v tem filmčku:


Dodatno sem se sama preizkusila tudi v zapestnici prijateljstva s srčki, ki pa je bila še za mene izziv, za fanta pa bi bila zagotovo pretežka. Se je pa splačalo potruditi, saj je zapestnica res simpatična in jo sedaj z veseljem nosim. Če še koga zamika, so odlična navodila tukaj:


Zapestnica na roki pa seveda ne more biti samo ena in tako smo veselo vozlali in prepletali, nekaj zapestnic prijateljstva smo naredili tudi za darilo za prijateljčke. Čas nam je hitro minil, telefoni in tablice pa so si malo odpočili.

Imate tudi vi kakšnega ustvarjalnega aduta za ustvarjanje z otroki? Aduta, ki konkurira telefonom in tablicam? Mislim, da nam mamam vsaka ideja pride prav. :)

Želim vam čudovito ustvarjalo poletje,

Maja

sreda, 29. junij 2016

Sinovo darilo za učiteljico ob koncu šolskega leta

Č, moj drugošolček, je imel zelo rad letošnjo učiteljico in se ji je želel na koncu leta zahvaliti za nepozabno leto, ki so ga preživeli skupaj. Tako je nastal njegov mali projekt.


Darilo je nastalo zelo spontano. Najprej brskanje po mojem ustvarjalnem materialu, kjer sva našla krčljivo folijo. Ker zelo rad riše in barva, mislim, da je bila super odločitev.  Kaj narisati? Ko sem omenila, da so sovice simbol znanja, učenja, je bil takoj za. Ker je želel videti, kako izgledajo učene sove, sva malo pobrskala po internetu, kjer je zagledal tole okroglo sovico, ki mu je bila tako všeč, da  ga nisem več mogla prepričati, da nariše svojo. Tako sem mu jo sprintala, sam pa jo je prerisal na folijo in pobarval. Previdno sva jo izrezala in naredila luknjico na vrhu, da jo obesiva na obesek za ključe. V pečici se je lepo skrčila a se je pri tem prijela alu folije in zato ni povsem ravna. Sicer mene to ne moti, saj izgleda res unikatna in doma narejena, a me vseeno zanima, tiste, ki imate več izkušenj s to folijo, kako doseči, da se folija lepo skrči in je na koncu ravna?


Ker je bilo obesek s sovico potrebno tudi nekam dati,  je pobarval kartonasto škatlico in jo poštemljal z modrimi pikicami – za štampiljko sva uporabila radirko na svinčniku.


Ko je bila škatlica narejena, je sam prišel na idejo, da bi še nekaj dal na njo. Ker ima zelo rad origami in ves čas kaj zgiba in ustvarja iz papirja, me je vprašal, če znam narediti metuljčka. Še dobro, da stric Googel vse ve, saj tega pač nisem znala. Našla sva tale video na Youtube in s pomočjo filmčka se je naučil narediti metuljčka.


Neverjetno, kako preprost je, pa tako simpatičen. Sedaj jih imam že polno sobo, pa tudi sošolkam jih je že nekaj podaril. :)

Čisto nazadnje je napisal še zahvalo in se zelo potrudil s pisanimi črkami, da bo po njegovih besedah učiteljica videla, da se je res veliko naučil pri njej. Zahvalo sva dala v škatlico k sovici.

Res sem vesela, da si je vzel čas, da se je tako potrudil za darilo za učiteljico, da mu je pomembno, da se ji zahvali za njen trud skozi celo šolsko leto.

Sedaj pa počiticeeee!!! Res ne vem, kdo se jih bolj veseli, jaz ali otroka.

Želim vam čudovito, dolgo poletje.

Maja

ponedeljek, 20. junij 2016

Mobile s ptički, oblački in svetlečimi perlicami – darilo za dojenčka

No, mišljeno je bilo kot darilo za dojenčka, darilce na zalogo, ki pride vedno prav.  Predstavljala sem si ga obešenega v otroški sobici, kako se lesketa v soju dnevne svetlobe in se lahno pozibava ob vsaki sapici. Vendar ta mobile navsezadnje le ni prišel daleč niti ne bo. Mobile je ostal pri meni. Zakaj? Ker ga ne dam.


Naredila sem ga kar tako, ker se mi je pač ustvarjalo z volnenim filcem. Ko je bil končan, sem ga »začasno« obesila na lučko v svoji ustvarjalni sobici. Samo toliko, da bi pripravila še lepo pakiranje zanj. A to se ni zgodilo tako hitro. Po nekaj dneh, ko so se tile ptički, oblački in rožice veselo pozibavali zraven mene, perle pa lovile popoldanske sončne žarke, ki  so se prikradli v sobo,  sem ugotovila, da prav rada opazujem njihov ples, medtem ko kaj delam v svoji sobici.  Spravljajo me v dobro voljo, pomirjajo. Me prav zanima, če bi imeli tak učinek tudi na male štručke.

Tako je padla odločitev. Mobile ostane prav tam kjer je. Gotovo bom naredila še kakšnega, ampak tale je moj.


Se tudi vam dogaja, da vam je vaš izdelek tako zelo všeč, da raje naredite še enega kot da bi se od njega ločili?  Če bi me kdo prej vprašal, bi mu zagotovila, da otroškega mobile pa res ne potrebujem, sedaj pa nisem več tako zelo prepričana.

Želim vam, da tudi vi kdaj malo razvajate majhnega otroka v sebi, tisti delček sebe, ki se še vedno rad igra in se čudi stvarem okoli sebe. Tistim stvarem, ki so nam postale že samoumevne, za katere si niti ne vzamemo več časa, da bi jih sploh opazili.

Maja

torek, 14. junij 2016

Mačja predpasnika - darilo za vzgojiteljici

Veliko ur vsak dan naši otroci preživijo v vrtcu, šoli, veliko dogodivščin, smeha pa tudi kakšna solzica se nabere v enem letu. Če svojega otroka vsak dan pustiš z osebo, ki ji lahko popolnoma zaupaš, saj veš, da bo storila vse najboljše za tvojega otroka, ko vidiš, da otrok rad hodi v vrtec ali šolo, da spoštuje učiteljico ali vzgojiteljico, da jo ima brezpogojno rad, da je motiviran za učenje, igriv, nasmejan, si lahko res hvaležen.


Kar nekaj vzgojiteljic in učiteljic smo že zamenjali s fantoma in vem, da žal vedno ni tako idilično in prav zato, ko naletiš na odlično vzgojiteljico ali učiteljico, si res vzamemo čas, da se ji zahvalimo, da ji to povemo. Da ji rečemo hvala iz srca.


Fanta sem vedno spodbudila, da smo skupaj naredili darilce za tako vzgojiteljico ali učiteljico, da so sami povedali ali zapisali, ko so že znali, za kaj vse bi se ji radi zahvalili, da so zapisali hvala  s svojimi besedami. Nič ne zveni bolj pristno kot zahvala iz otroških ust.


Res sem bila vesela, ko se je name obrnila U. kot predstavnica staršev skupinice triletnikov. Vzgojiteljicama, o katerih sem slišala same superlative, so se želeli ob koncu leta zahvaliti z unikatnim predpasničkom z muckom. Tako sta nastala dva pisana, razigrana predpasnika, ki ju lahko nosita na obe strani. Drugo enobarvna stran se lahko izkoristi tudi za podpise otrok, risbice s pisalom za tkanine, a je za to potrebno malo več dodatne organizacije na strani staršev, kar vemo, da je lahko velik izziv.  Res upam, da bosta prejemnici z darilom zadovoljni, da bo lep spomin na leto, ki so ga preživeli skupaj. Čast mi je, da sem postala del te zgodbe.


Želim vam, da bi v življenju srečali čim več takih ljudi, ki se jim boste želeli iz srca zahvaliti, da so to kar so.

Maja

četrtek, 09. junij 2016

Rezultat mojega prvega tečaja sitotiska

Do sedaj sem že večkrat slikala na blago. Največkrat kar s čopičem z barvami za blago, za napise pa sem si naredila preproste šablone iz papirja, ki pa so bile žal le za enkratno uporabo, zaradi česar je bila izdelava kar zamudna. Ko mi je prijateljica preposlala vabilo na tečaj enostavnega sitotiska, ki ga lahko uporabljamo doma, saj osvetljevanje ni potrebno, sem bila takoj za. Ne samo, da sem se tega res želela naučiti in sem že kar videla, kje vse bom lahko to uporabila, temveč si že takooo dolgo nisem privoščila česa podobnega, da sem se morala tudi malo pocrkljati. Pa še s prijateljico sva se super zabavali.


In kako izgleda enostavna varianta sitotiska? Motive izrežemo iz prosojnih folij, tiskamo pa enako kot pri pravem sitotisku s pomočjo sita, ki ga je dokaj enostavno narediti doma iz lesenega okvirja in zavese. Za vsako barvo na motivu je potrebno narediti svojo folijo, izrežemo pa vse, kar želimo da je pobarvano. Paziti je potrebno le, da se vse drži skupaj. Jaz sem za tegale medvedka torej potrebovala dve foliji, eno za črno in drugo za rdečo barvo. Za poskusni tisk sem žrtvovala navadno belo majico brez rokavov, ki sem jo imela doma, pa mislim, da bo sedaj, takole potiskana, čisto nosljiva.

Na tečaju sem ugotovila, da sem veliko pogruntala že sama, da pa so mi manjkale prav pike na i, informacije, ki so vse kar sem vedela povezale v celoto in nadgradile. Metoda s folijami je res tako preprosta, da jo lahko vsakdo izvede sam doma. Sicer ima tudi svoje omejitve, a bom zaenkrat lahko shajala z njimi. Če še koga zanima, naj pokuka k Anselmi, saj delavnico vsake toliko časa ponovijo.

Sedaj grem pa v izdelavo sita in folij, da potiskam kakšen svoj izdelek. Pa fantoma sem obljubila, da pokažem in skupaj poizkusimo. Razmisliti moram tudi, sedaj ko imam šablono, kam vse bi še lahko natisnila tega medvedka. Razmišljam o majčki za nečakinjo, blazinci igrački in ... še kakšna ideja? Še dobro da so počitnice skoraj tu in bo malo več časa za te lušne stvari.

Maja

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...